Ferate nekoč

   Leta 1992 sva z mlajšim sinom Gregom, ki je imel 6 let prehodila nekaj kar zahtevnih poti, ki jih danes imenujemo ferate - takrat pa smo jim dejali zelo zahtevne zavarovane poti. O strašnih  feratah  v italijanskih Dolomitih smo le občasno kaj prebrali ali slišali. Pomensko ferata pomeni železna pot, to je zavarovana plezalna pot s klini, skobami in jeklenicami. Kot je razvidno iz slik pri plezanju nismo uporabljali plezalnih pasov, čelad , samovarovalnih kompletov...Iz današnjega vidika so bila to neodgovorna in tvegana dejanja - danes si takih podvigov ne moremo zamišljati brez potrebne opreme : plezalnega pasu s SVK, čelade, plezalnih rokavic, primerne obutve, dodatnega varovanja s plezalno vrvjo otrok in neveščih takih vzponov. Če pa pogledamo še nekaj več kot le teh 25 let nazaj, nam zapiski in fotografije povedo, da so ob odprtju Hanzove poti v severni steni Male Mojstrovke ženske pot premagovale kar v krinolinah ( krilih ), moški v suknjičih in brez ustreznega varovanja - razvoj na tem področju je v opremi, kot v ozaveščanju ljudi zelo velik in prav je tako - varnost mora biti na prvem mestu. V nadaljevanju te moje prve objave, o naših klasičnih feratah, ki imajo seveda edini cilj doseči vrh gore preko zahtevnih sten, objavljam slike od pričetka vzpona, do vrha - vem, da vam ne bo težko razvozljati za katero pot gre. Ker takrat še nismo imeli digitalnih foto aparatov, sem slike moral poskenirati, zato je kvaliteta malo slabša.

Grega na vrhu - kljub zelo lepemu vremenu je močno pihalo in bilo je zelo mrzlo.